Včasih, se slovenski medijski prostor zdi kot slab film, ki si v prvi vrsti ni znal izbrati niti žanra, v katerem bo tekel, kar ni vedno slabo, in se lahko izkaže za pravo malo poslastico. V kolikor režiser ve kam vse skupaj pelje. Vsebina je sicer napisana, pa je vseeno njeno rdečo nit nekdo spravil, v točko, ko niti njemu ni več bilo jasno kako bo stvar ponovno spravil na svoje mesto.
Začne se z akcijsko komedijo, ko sicer vemo, da je človeška morala v tako globokem dreku, da je niti sam On osebno, ne more več potegniti ven, ampak, da pa poleg tega ni več niti črhice samospoštovanja slehernega slovenclna (če se demografsko omejim, ne izključujem pa seveda tega pojava tudi izven meja mcChickena), si pa nismo misll. Najbrž. Vsebina se prelomi v trenutku neljubega dogodka, ki se zgodi v nekakšnem zaporedju, ženska-moški-dr.-bulmastifi-pizdarija, in preide v nekakšen surrealističen triler. Sedaj, ko bi po vsej akciji, dramatičnosti in nadrealni zamaknjenosti pričakovali junaka, ki bo z jajci pravega kmečkega fantiča in pogumom h-govohečega bivšega ministra, rešil celotno zadevo, v film vstopijo mediji. Ok, si rečeš. Bodo že ločili zrnje od plevela, a kaj ko nam v tem trenutku še ni jasno, da so le ti prišli plevel dodatno sadit in zalivat. Pizda, zgodba s skoraj epskim koncem šele prihaja do vrhunca. V scenariju so bili sicer pod opombami omenjeni, z pičlo drobnim tiskom, neki pojmi kot so "odpušanje proletariata", "ekološka kriza", "propad vrednost, dostojanjstva in morale", "kapitalizem,ki ni tako love story kot se zdi", "PRAVI problemi za razliko od populističnih (sj bi napisu puhlic ampak) pizdarij" ipd... Hja tuki se dramaturški presek zgodi, z žal presenečnejem ne le za gledalca ampak tudi režiserja/e, te epkse poslastice. Ah, jebeš kurčevo "krizo", jebeš desettisoče brezposelnih, jebeš orožarske pizdarije, jebeš cincarja princesko, jebeš RESNE probleme. Ja, ampak v kuri brez jajc, je bolj pomembno vse drugo kot to. Film je zdj treba nekako pripeljat do konca. Če se je že zajebov koncept, če se je že zajebal pri izbiri igralcev, če že junak ni to kar naj bi bil, pa naj bo še zgodba slaba, zdaj je stvari tako ali tako nesmiselno reševat. Bolje za glodat kost treh, nebodisigatreba nedolžnih mastifov, ki niso imeli možnosti izbire lasntika po lastni volji (diši po demokraciji?), kot pa se, sedaj, ko so gledalci že tako ali tako prevzeti nad efekti, ki so nam jih ponudili, očarani do adolescentnih orgazmov (vleče na pompozni Avatar?)
Kje v tem filmu, se zgodi dogodek, ko si gledalec reče NE in zahteva koncept, idejo, igarlce, realizacijo in režiserja, ki bo nudil užitek od začetka filma pa vse do nejgovega konca. Kje je trenutek, ko rečemo NE tej medijski nesnagi (pogled na najpomembnejše novice strani 24ur pove vse, samo kratek prelet oddaje svet, pove več o medijski kulturi, kot marsikatera knjiga, da niti ne začnem s Slovenskimi novicami, ki so leglo sramote slovenskega medija)? Kje je trenutek, ko odkorakamo iz dvorane, ker vemo, da si zaslužimo boljši film? Kje je trenutek, ko zahtevamo kvalitetno novinarstvo? Kje je trenutek, ko novinarstvo ni zgolj podjetništvo temveč je pomemben družbeni dejavnik v izobraževalni in kulturni sferi naroda? Kje je kdo, ki si še vedno upa trditi, da je hoolywood tisto sranje, ki ga gledamo mi in ne on nas?
Himna slovenskih medijev?watch?v=RlQbYCkWEpc
Ni komentarjev:
Objavite komentar