27. 11. 10
26. 11. 10
Semi-Precious Stone single
Wolf Parade, ki so letos poskrbeli za enega boljših koncertov v Ljubljani, so že pred izidom Expo 86 napovedovali, da imajo materiala dovolj za dvojno ploščo. Trenutno izid singla (Semi-Precious Stone, Agents of Love); si torej lahko v kratkem obetamo nov EP?
Wolf Parade / Semi-Precious Stone
PS: tud Grinderman že z novim EP-jem
24. 11. 10
Jon Stewart Bio
Sicer že malo starejša zadeva, ki sem jo pred nedavnim odkritl na youtube-u in je vredna ogleda vsakega, predvsem pa je pravi biser za navdušence The Daily Showa oz Comedy Centrala.
Zanimivi fakti in izvlečki, v slabih 50. minutah (z manjšim manjkom med prerezanimi deli), življenja enega najboljših in najgenialnejših osebkov (predvsem pa intervjuancev, novinarjev in komediantov) sodobnega časa, Jona Stewarta.
PART1
PART2
PART3
PART4
PART5
22. 11. 10
19. 11. 10
16. 11. 10
13. 11. 10
Too much volume guest edition 2
V seriji razširitve glasbenih obzorij, vam svoje aktualne favorite predstavlja Holo17 - Matej Holc - njegov blog.
SPEARMINT
Podobno kot denimo Sonic Youth, o katerih govorijo protagonisti filma Juno, so tudi britanski indie poperji Spearmint dosegli filmski potisk popularnosti z omembo v pockurančku 500 Days of Summer. Filma si doslej še nisem ogledal in si ga tudi ne mislim - že iz principa. Sam sem do Spearmint letos spomladi našel popolnoma drugače in neodvisno. V londonski Music & Video Exchange sem namreč naletel na 7’’ singl komada Julie Christie!, ki sem si ga prosto po Johnu Fruscianteju (“včasih kupi ploščo, ker ti je všeč naslovnica”) kmalu tudi prisvojil. Neskončno simpatično.
MURDER BY DEATH
Brez skrbi, ne skušam vam prodati black metal benda kakega svojega bratranca ali česa podobnega. Bend si je ime sposodil pri mystery komediji iz sedemdesetih, igra pa razgrajaški do melanholični country s čelom pod roko in flašo viskija v žepu suknijča. V desetih letih delovanja so nanizali pet albumov in zadnji, Good Morning, Magpie, je ponovno vrhunski.
TAYLOR HOLLINGSWORTH
Na tega mladeniča sem sprva postal pozoren, ko ga je Conor Oberst rekrutiral v svojo psevdo-all-star zasedbo samih odličnih piscev pesmi: Mystic Valley Band. Drugemu albumu te naveze je Hollingsworth prispeval špijunsko poskočnico Air Matress ter razstavljeno, češko iskreno balado Snake Hill. Več kot dovolj dobra razloga, da sem prečekiral njegovo zadnjo solo izdajo, Life With a Slow Ear, kjer se giblje med folk in blues ubiranjem, zamorjenimi do simpatično neposrečenimi teksti ter I-Am-Klootovskim njeeeeeeeeh vokalom. Konsekventno.
Za vključitev v ta seznamčič sem se odločal med Hollingswortom in še enim članom Mystic Valley Banda: Jason Boesel. Prečekirajte še slednjega!
CARISSA’S WIERD
Še en tistih bendov z neskončnimi zasedbenimi povezavami v ozadju. Ustanovila sta ga namreč Mat Brooke in Jenn Ghetto. In če vam ime slednje gospodične ni znano, Brooka najbrž poznate kot enega od izvirnih članov Band of Horses. Ko je pri slednjih izstopil, je zagnal Grand Archives, ki jih fura že dva albuma in v predprogramu katerih sem tudi v živo ugledal Jenn Ghetto v svoji današnji izvedbi pod nadimkom S. Da pa ne zalutam preveč: Carissa’s Wierd punkersko zastavljene melodije skrivajo pod lo-fi fasado in so tudi nasplošno neskončno akustičnokitarsko ter klavirsko melanholični. Vsi se kdaj tako počutimo.
TOMTE
Kot nekdo, ki mu je nemški jezik v besedilih glasbe povšeči, se rad obračam tudi na tamkajšnjo indie rock “sceno”. Tomte se rado meče v koš “Hamburške šole” (Hamburger Schule) indie glasbenikov, katere prvaki so daneš že legendarni Tocotronic. Tomte pa s svojimi someščani, depri pop rockerji Kettcar, tvorijo srčiko morda najbolj znane indie založbe v Nemčiji: Grand Hotel van Cleef. Ime so si nadeli po škratu iz švedske mitologije, ki se ga danes nekako enači z božičkom, njihova glasba pa je pozitivno melanholičen kitarski pop. Če vam nemščina ni tuja, boste prav v besedilih našli neverjetna sporočila lepote, ki zmagujejo v kombinaciji z melodiko Uhlmannovega specifičnega vokala.
SPEARMINT
Podobno kot denimo Sonic Youth, o katerih govorijo protagonisti filma Juno, so tudi britanski indie poperji Spearmint dosegli filmski potisk popularnosti z omembo v pockurančku 500 Days of Summer. Filma si doslej še nisem ogledal in si ga tudi ne mislim - že iz principa. Sam sem do Spearmint letos spomladi našel popolnoma drugače in neodvisno. V londonski Music & Video Exchange sem namreč naletel na 7’’ singl komada Julie Christie!, ki sem si ga prosto po Johnu Fruscianteju (“včasih kupi ploščo, ker ti je všeč naslovnica”) kmalu tudi prisvojil. Neskončno simpatično.
MURDER BY DEATH
Brez skrbi, ne skušam vam prodati black metal benda kakega svojega bratranca ali česa podobnega. Bend si je ime sposodil pri mystery komediji iz sedemdesetih, igra pa razgrajaški do melanholični country s čelom pod roko in flašo viskija v žepu suknijča. V desetih letih delovanja so nanizali pet albumov in zadnji, Good Morning, Magpie, je ponovno vrhunski.
TAYLOR HOLLINGSWORTH
Na tega mladeniča sem sprva postal pozoren, ko ga je Conor Oberst rekrutiral v svojo psevdo-all-star zasedbo samih odličnih piscev pesmi: Mystic Valley Band. Drugemu albumu te naveze je Hollingsworth prispeval špijunsko poskočnico Air Matress ter razstavljeno, češko iskreno balado Snake Hill. Več kot dovolj dobra razloga, da sem prečekiral njegovo zadnjo solo izdajo, Life With a Slow Ear, kjer se giblje med folk in blues ubiranjem, zamorjenimi do simpatično neposrečenimi teksti ter I-Am-Klootovskim njeeeeeeeeh vokalom. Konsekventno.
Za vključitev v ta seznamčič sem se odločal med Hollingswortom in še enim članom Mystic Valley Banda: Jason Boesel. Prečekirajte še slednjega!
CARISSA’S WIERD
Še en tistih bendov z neskončnimi zasedbenimi povezavami v ozadju. Ustanovila sta ga namreč Mat Brooke in Jenn Ghetto. In če vam ime slednje gospodične ni znano, Brooka najbrž poznate kot enega od izvirnih članov Band of Horses. Ko je pri slednjih izstopil, je zagnal Grand Archives, ki jih fura že dva albuma in v predprogramu katerih sem tudi v živo ugledal Jenn Ghetto v svoji današnji izvedbi pod nadimkom S. Da pa ne zalutam preveč: Carissa’s Wierd punkersko zastavljene melodije skrivajo pod lo-fi fasado in so tudi nasplošno neskončno akustičnokitarsko ter klavirsko melanholični. Vsi se kdaj tako počutimo.
TOMTE
Kot nekdo, ki mu je nemški jezik v besedilih glasbe povšeči, se rad obračam tudi na tamkajšnjo indie rock “sceno”. Tomte se rado meče v koš “Hamburške šole” (Hamburger Schule) indie glasbenikov, katere prvaki so daneš že legendarni Tocotronic. Tomte pa s svojimi someščani, depri pop rockerji Kettcar, tvorijo srčiko morda najbolj znane indie založbe v Nemčiji: Grand Hotel van Cleef. Ime so si nadeli po škratu iz švedske mitologije, ki se ga danes nekako enači z božičkom, njihova glasba pa je pozitivno melanholičen kitarski pop. Če vam nemščina ni tuja, boste prav v besedilih našli neverjetna sporočila lepote, ki zmagujejo v kombinaciji z melodiko Uhlmannovega specifičnega vokala.
3. 11. 10
Krasni novi novi val
V Sloveniji se nekaj prebuja zadnje čase, v zadnjih dveh letih pravzaprav. Svež val mladih slovenskih režiserjev in filmskih navdušencev zadnje čase izpod svojih očes, prstov in podlobanjskega tkiva producira kratkometražne filmske izdelke.
Z lanskoletnim tipanjem po še neodkritih ravneh, se letos ekipa KNNV vrača z nekaterimi že poznanimi, ter kopico novimi avtorji, slovenske indie produkcije. Nekaj sila všečnih izdelkov je bilo moč videti 25. oktobra v Kinoteki, pod imenom Krasni novi novi val 2: Revolucija Reloded. Sam se sicer projekcije nisem udeležil, sem pa po spletnih kanalih prišel do nekaj teh izdelkov, in naj rečem, da jih je nekaj resnično hvalevrednih.
Danes izpostavljam dva, še povsem sveža, letošnja izdelka.
Za začetek eden prvih slovenskih noir filmov, zagotovo pa prvi noir izdelek mladega vala slovenskih režiserjev z naslovom Paranoira izpod prstov Andraža Jeriča. Sicer je, po kreditih sodeč, bil pristop k snemanju zelo profesionalen, saj je sodelovalo kar precejšnje število ljudi, toda rezultat je temu primeren. Všečno 50's ozračje, obvezna femme fatale in privlačno temčano, domala celo utesnjeno okolje. Upoštevajoč specifiko kratkih filmov, je razumljivo, da karakteristike junakov ne morejo biti v polni meri razvite in dodelane, vendar je notranji boj glavnega junaka postavljen čutno in predvsem s pravo mero vpletenih čustev in moralne etike.
Paranoira:
directed by: Andraz Jeric
screenplay by: Matevz Jerman & Andraz Jeric
starring: Matjaz Zaza Juren, Katja Buda, Jani Sever
October 2010, Ljubljana
Drugi, na katerega opzorarjam, pa je izrazito surrealističen drugi film mlade Prlekinje Tine Ščavničar z naslovom Buka ali kako sam htio nahraniti životinje.
Donnie Darko meets David Lynch. Isidore Ducasse s kamero, namesto pisala. Zgodba je prav gotovo močno sloni na glavni junakinji in protagonistki filma, ki je ženska,saj se Buka že otvori z Ibsenovim citatom s Hiše lutk, ki velja za ultimativno feministično dramsko delo.
Sicer je, tako kot je za surrelastično pripoved značilno, zgodba zamegljena skozi večplastno dogajanje, ki meji sanjski svet z realnim. Ko se srečata, če se srečata, naj bi odgovori postali jasnejši, toda pri Buki (skoraj sem napisal Burki=)), je le ta meja dokaj jasno prikazana ob koncu, toda vseeno nam domišljijo polni in nas ne pusti iz krča, zadnje razgalnjenje pred izhodnimi krediti. Odlično film zapolnjujejo detajli, h katerim se prav gotovo še vrnem, saj mi tale fenomenalen kratek film ne da miru, in bo zagtovo dobil kar precejšnjo mero mojega časa za svojo analizo. Do takrat vam ogled le še močno priporočam in želim unikatno subjektivno razlago le tega.
Buka ali kako sam htio nahraniti životinje:
directed by: Tina Ščavničar
screenplay by: Tina Ščavničar
starring: Sanja Halb, Maja Halb, Lilijana Sitar, Tomaž Ščavničar, Nina Črešnjevec, Bojan KovacecPoletje 2010
Z lanskoletnim tipanjem po še neodkritih ravneh, se letos ekipa KNNV vrača z nekaterimi že poznanimi, ter kopico novimi avtorji, slovenske indie produkcije. Nekaj sila všečnih izdelkov je bilo moč videti 25. oktobra v Kinoteki, pod imenom Krasni novi novi val 2: Revolucija Reloded. Sam se sicer projekcije nisem udeležil, sem pa po spletnih kanalih prišel do nekaj teh izdelkov, in naj rečem, da jih je nekaj resnično hvalevrednih.
Danes izpostavljam dva, še povsem sveža, letošnja izdelka.
Za začetek eden prvih slovenskih noir filmov, zagotovo pa prvi noir izdelek mladega vala slovenskih režiserjev z naslovom Paranoira izpod prstov Andraža Jeriča. Sicer je, po kreditih sodeč, bil pristop k snemanju zelo profesionalen, saj je sodelovalo kar precejšnje število ljudi, toda rezultat je temu primeren. Všečno 50's ozračje, obvezna femme fatale in privlačno temčano, domala celo utesnjeno okolje. Upoštevajoč specifiko kratkih filmov, je razumljivo, da karakteristike junakov ne morejo biti v polni meri razvite in dodelane, vendar je notranji boj glavnega junaka postavljen čutno in predvsem s pravo mero vpletenih čustev in moralne etike.
Paranoira:
directed by: Andraz Jeric
screenplay by: Matevz Jerman & Andraz Jeric
starring: Matjaz Zaza Juren, Katja Buda, Jani Sever
October 2010, Ljubljana
Drugi, na katerega opzorarjam, pa je izrazito surrealističen drugi film mlade Prlekinje Tine Ščavničar z naslovom Buka ali kako sam htio nahraniti životinje.
Donnie Darko meets David Lynch. Isidore Ducasse s kamero, namesto pisala. Zgodba je prav gotovo močno sloni na glavni junakinji in protagonistki filma, ki je ženska,saj se Buka že otvori z Ibsenovim citatom s Hiše lutk, ki velja za ultimativno feministično dramsko delo.
Sicer je, tako kot je za surrelastično pripoved značilno, zgodba zamegljena skozi večplastno dogajanje, ki meji sanjski svet z realnim. Ko se srečata, če se srečata, naj bi odgovori postali jasnejši, toda pri Buki (skoraj sem napisal Burki=)), je le ta meja dokaj jasno prikazana ob koncu, toda vseeno nam domišljijo polni in nas ne pusti iz krča, zadnje razgalnjenje pred izhodnimi krediti. Odlično film zapolnjujejo detajli, h katerim se prav gotovo še vrnem, saj mi tale fenomenalen kratek film ne da miru, in bo zagtovo dobil kar precejšnjo mero mojega časa za svojo analizo. Do takrat vam ogled le še močno priporočam in želim unikatno subjektivno razlago le tega.
Buka ali kako sam htio nahraniti životinje:
directed by: Tina Ščavničar
screenplay by: Tina Ščavničar
starring: Sanja Halb, Maja Halb, Lilijana Sitar, Tomaž Ščavničar, Nina Črešnjevec, Bojan KovacecPoletje 2010
2. 11. 10
too much volume 4
Shield Your Eyes
simpatični trio iz Londona, ki je ravno pred nedavnim že drugič gostoval v Sloveniji, mi je padel v oči zaradi zanimive kitarske "drže" Stefa, kitarista in vokalista zasedbe. Pri večini svojih komadov namreč uporablja zgolj tri kitarske strune z zanimivo uglasitvijo. Čeprav bi jih prav z lahkoto opisali kot nekakšen math/prog rock, vas bodo sami kaj hitro popravili, saj le sami iščejo navdih in primerjave v progresivnem bluesu poznih 70-ih let.
Čeprav znajo z zametki svojih komadov spomniti na Mars Volto, je le ta primerjava vseeno prepavšalna in ni najbolj na mestu.
Pred nedavnim so fantje zamenjali tudi kitarista, kar je bilo na zadnjem koncertu v Gromki kar pošteno opazno, toda drive kitare in bobnov je vseeno vreden spoštovanja.
Še zanimivost; v dobrih treh letih odkar fantje igrajo so mel preko 230 špilov!
The Lift
isti večer, isti venue, povsem drug sound. Zanimiva fuzija štirih slovenskih fantov z vseh koncev in krajev slovenije. Nekakšni golobradi Demolition Group, čeprav gre vzporednice iskati predvsem pri saksofonskih linijah in zametkih kitarskih riffov. Drugače so The Lift mnogo več. V svojih komadih se srečujejo tako s ska vplivi (tistimi nenadležnimi ska vplivi), stoner in progressive rockom, kar prav lepo zaokrožijo v celoto s psihadeluičnimi vizualizacijami in antifašističnimi sampli. Brez basa, s klaviaturami!
Posnetek obeh zasedb s koncerta v Gromki se nahaja tule.
DES ARK;
Tale zanimiv band nam pred nos zopet pripelje [A]Infoshop 20.12.2010, v še eni ediciji akustičnih koncertov "ob čaju". Sicer trio, bomo tokrat videli v okrnjeni zasedbi, saj bo igrala in prepevala sicer glavna voklistka in kitaristka skupine Aimee Argote. S prefinjeno liričnostjo se sprehajajo po meji akustičnega popa in folka, vendar pa s še večjo lahkoto odplavajo v prave male melanholične rock ekspedicije. Sofisticirano, čutno in predvsem prijetno za uho in oko. Že decembra v Infhshopu. Dont miss her!
Naslednjič gostuje glasbenega zaupanja vreden mladenič v TMV guest edition 2...
simpatični trio iz Londona, ki je ravno pred nedavnim že drugič gostoval v Sloveniji, mi je padel v oči zaradi zanimive kitarske "drže" Stefa, kitarista in vokalista zasedbe. Pri večini svojih komadov namreč uporablja zgolj tri kitarske strune z zanimivo uglasitvijo. Čeprav bi jih prav z lahkoto opisali kot nekakšen math/prog rock, vas bodo sami kaj hitro popravili, saj le sami iščejo navdih in primerjave v progresivnem bluesu poznih 70-ih let.
Čeprav znajo z zametki svojih komadov spomniti na Mars Volto, je le ta primerjava vseeno prepavšalna in ni najbolj na mestu.
Pred nedavnim so fantje zamenjali tudi kitarista, kar je bilo na zadnjem koncertu v Gromki kar pošteno opazno, toda drive kitare in bobnov je vseeno vreden spoštovanja.
Še zanimivost; v dobrih treh letih odkar fantje igrajo so mel preko 230 špilov!
The Lift
isti večer, isti venue, povsem drug sound. Zanimiva fuzija štirih slovenskih fantov z vseh koncev in krajev slovenije. Nekakšni golobradi Demolition Group, čeprav gre vzporednice iskati predvsem pri saksofonskih linijah in zametkih kitarskih riffov. Drugače so The Lift mnogo več. V svojih komadih se srečujejo tako s ska vplivi (tistimi nenadležnimi ska vplivi), stoner in progressive rockom, kar prav lepo zaokrožijo v celoto s psihadeluičnimi vizualizacijami in antifašističnimi sampli. Brez basa, s klaviaturami!
Posnetek obeh zasedb s koncerta v Gromki se nahaja tule.
DES ARK;
Tale zanimiv band nam pred nos zopet pripelje [A]Infoshop 20.12.2010, v še eni ediciji akustičnih koncertov "ob čaju". Sicer trio, bomo tokrat videli v okrnjeni zasedbi, saj bo igrala in prepevala sicer glavna voklistka in kitaristka skupine Aimee Argote. S prefinjeno liričnostjo se sprehajajo po meji akustičnega popa in folka, vendar pa s še večjo lahkoto odplavajo v prave male melanholične rock ekspedicije. Sofisticirano, čutno in predvsem prijetno za uho in oko. Že decembra v Infhshopu. Dont miss her!
Naslednjič gostuje glasbenega zaupanja vreden mladenič v TMV guest edition 2...
Naročite se na:
Objave (Atom)