Kontinuiteta vs. Kvaliteta oz. Naj stvari so tri!

Nakladaški naslov je plod poskusa včerajšnjega veleumnega razmišljanja kako spisati post o kontinuiteti pisanja, ki pa kar ni in ni šel iz glave. Danes je boljši dan. Kontinuitete nimam, naj bo tokrat v ospredju vsaj kvaliteta.

Že kar nekaj časa opevan dogodek o katerem bodo stekle naslednje besede, je od svoje krstne fizične uprizoritve sedaj pa resnično oddaljen zgolj še vzdihljaj ali dva. NEVERMIND: 20 let, se bo zgodil 24. septembra na letnem vrtu Gale hale v organizaciji frišne ekipe Specialka. Opis dogodka je bolj ali manj znan; kulten bend si zasluži kvalitetno reinkarnacijo. Ta se bo zgodila v uprizoritvi 13. bendov slovenske glasbene scene. Ampak, kot je dejal že guru slovenskega popevkarstva Jan Plestenjak "naj stvari so tri", te modrosti ni zanemarila tudi ekipa Specialke. Zatorej event sestoji iz treh delov, ki tvorijo celoto Nirvaninega večera v Gali Hali:

Plakat: Zoran Pungerčar

- PRED DOGODKOM (17:00): Okrogla miza na temo Nirvane, ki jo bo vodil glasbeni urednik Radia Študent Luka Zagoričnik

- 13 KOMADOV S PLOŠČKA NEVERMIND IGRAJO Arhibald Arhibladovich, Atila, Bekko, Dead Dildo Drome, Hexenbrural, It's Everyone Else, Moveknowledgement, Boštjan Narat, Nikki Louder, Red Five Point Star, Srečna Mladina, Škm Banda, We Can't Sleep At Night 

- PO DOGODKU: Poslušalnica 69 (50 albumov po izboru Kurta Cobaina - ta je namreč 50 svojih najljubših zapisal v dnevnik + ekstra 19) 

Karte se že lep čas prodajajo po ceni 10 bruselskih v:
- Gali Hali (na vseh eventih)
- Lepi Žogi (lokal v neposredni bližini Hale Tivoli, nasproti čez cesto čevapđinice Keršič)
- Drugi pomoči (pri Polikliniki)
- pri meni osebno (kontakt: blazek86@gmail.com ali pa kr v comment spodaj)

Lahko pa si drzen/a in si z malo sreče priigraš svojo vstopnico za dogodek v nagradni igri, ki poteka na Šouviziji, prispevek kako do zastonjske vstopnice pa spodaj.

 

Sem še kaj pozabil? Aha, event dogodka in še bolj izčrpne informacije se nahjajo na tem spletnem mestu. Se vidimo!

Obrazi

Oh, kako jih preziram. 

SIve obraze vsakdana.

Izžete, izgorene, izgubljene,

posušene, prizemljene, odtujene,

iznakaženo nevredne vdiha.

Naj se zavestno pogubim, kot med njimi izgubim.

Oh, kako vas preziram.

... spet na začetku!

Family! Our families determine who we are, determine what we’re not, all of our relationships with everybody we ever meet for the rest of our lives is based on the way we relate to the members of our family, no wonder the world’s so Fucked up!

People move the way that they move cuz they’re still working out some shit with their fathers! They’re still pissed at their mothers for not potty training them properly, shit like that, People want to get back at their parents for making them be born.

Ride me like your dead pony!

No? No, kaj? Dva sva, oni trije. Če greš ti, grem jaz. Pogum je zajebana zadeva. Sploh v času strahu. Tri, štiri ... Jebi se ti in tvoje štetje. Odstopam. Odklanjam. Odhajam. Odganjam. Obhajam. pam, jam, jam, jam! Suckerpunch me! World is a pink dildo, without lubricant we ride it!

Black Swan v popkulturi

Black Swan ali črni labod, je v zadnjem času postal močna popkulturna referenca tako glasbene kot filmske industrije. Sicer se z "black swan" referenco srečamo že v malce bolj oddaljeni pol pretekli zgodovini, tako v literaturi kot ostalih umetniških zvrsteh.

Metaforično frazo "črna račka", ki naj bi ponazarja oz opisovala nekoga oz nekaj, kar negativno "štrli" iz vsakdanjega/dobrega/običajnega zagotovo poznamo vsi. Prav tako nam je naverjetneje znana tranformacija te "črne račke" v laboda, kar naj bi izražalo njen preporod v nekaj boljšega, elegantnejšega, bolj neobičajnega v nabolj pozitivnem pomenu besede. Toda za izraz "črni labod" splošnejše oz ljudsko bolj znane metaforike ni (oz je vsaj sam nisem uspel zaznati), kar pa ne pomeni, da ji v preteklosti niso že bile podane metaforične oz širše družbene lastnosti.

Na primer; Nassim Nicholas Taleb v svoji knjigi Črni labod z leta 2007, ozačuje istoimenski izraz za  močan nepredvidljiv učinek, nekakšen metuljev efekt. "Črni labod je dogodek, ki je redek, ima izjemno velik učinek in je retrospektivno predvidljiv – po dogodku se potrudimo poiskati razlage za njegov obstoj in ga skušamo narediti razumnega in predvidljivega." 

Wikipedija s kronološko najbolj oddaljeno"black swan" kulturno navezavo vrže zadetek pustolovskega romana Rafaela Sabatinija z leta 1932, katerega adaptacija je ugledla tudi filmsko luč sveta deset let kasneje, z nekakšnim "Pirati s karibov" predhodnikom, izpod rok Henrya Kinga.

The Black Swan, se je imenovala tudi epizoda 7.sezone HBO-jeve kultne serije Curb Your Enthusiasm, kjer se Larryju kot ponavadi, na mirnem nedeljskem golfu, pripeti zanimiv pripetljaj, s črnim labodom g. Takahashija. clip

Leta 2006 je na albumu Eraser Thoma Yorkea, kot četra po vrsti izšla pesem z naslovm Black Swan, kjer Yorke kritično pristopa do "brezhrbtenične" družbe. V katero pa se je kot kaže vdal, ali pa je to zgolj njegova oblika boja ... "I am your black swan, black swan But I made it to the top, but I made it to the top And this is fucked up, fucked up". Pesem

Leto kasneje je ameriška post-hc Story of the Year izdala svoj tretji studijski plošček z naslovom The Black Swan, ki je bil navdahnjen ravno s strani knjige avtorja Nassima Nicholasa Taleja, omenjene nekaj vrstic više.

Sicer je izšlo še kar nekaj istoimenskih albumov, vendar pa velja izpostaviti še dvatistoč devetega leta izdan četrti album britanske wannabe indie zasedbe Athlete, ki kot tretjega po vrsti skriva tudi štiklc z naslovom, yes you got it right, Black Swan. Pesem

Istega leta je izšel prav tako četrti album kanadske indie skupine Sunset Rubdown, Dragonslayer, z zopet prav tako, četrto prelepo pravljično pesmijo Black Swan. "I ain't afraid of no black bird!" Pesem

Najdejo se tudi Nike ženski športni copati, ki slišijo na ime "Black Swan".

Kot najbolj znana popkulturna referenca besedne zveze/živali/metafore "Black Swan", pa je zagotovo lanskoletni filmski izdelek o žrtvovanju, predanosti in posledicah, Darrena Aronofskega (režiserja filmov kot so The Wrestler, Requiem for a dream, Pi, The Fountain...), ki doživlja odlične kritike in odzive širše publike. 

Seveda pa SNL ne bi bil to kar je, v kolikor ne bi kaj kmalu po izidu filma pripravil svojo kratko verzijo le tega. V glavni vlogi Jim Carrey. clip

V naši bližnji okolici pa pod nazivom "Black Swan" najdemo Okrepčevalnico Črni labod na Falski cesti v Rušah, ter investicijsko družbo "Črni labod" iz Ljubljane. Malce manj popkulturno obarvano, pa vsekakor toliko bolj izzivalno. :)

Kar nekaj kulturnih in ostalih referenc na črnega laboda torej je. Katera pa je vaša najljubša? In morda boljše, zakaj?

Rdeča, tako zelo rdeča

V včerajšnjem studio citiju je bil, sicer kratek a zelo zanimiv, prispevek o sproščanju serotonina ob poslušanju glasbe. Serotonin je hormon za srečo, ki se sprošča ob prijetnih občutkih. Ob delanju raziskave so (najverjetneje znanstveniki) ugotovili, da se (nad)povprečnemu glasbenemu ljubitelju ob poslušanju najljubše glasbe sprošča 6-10% serotenina, kar pomeni, da pa malček srečnejši vendarle smo, ko zaslišimo svoje ljube izvajalce in njih melose. Našli so sicer enega resničnega navdušenca, kateremu se je odstotek hormona sreče na nekem festivalu povečal za več kot 20%, kar je primerljivo z odstotkom, ki se sprosti ob zaužitju kokaina (tam okrog 22%). Ampak, bojda naj bi nanj vplivala samo glasba. Srečko!

Iz tega naslova me je prešinila misel, da najverjetneje tudi sami poznamo tiste lepe občutke, ko zaslišimo znane akorde in vrstice, in se nam ustnice kar same raztegnejo v črko U, srce utripa za odtenek hitreje, v misli se nam zarišejo tople slike preteklosti in ko vlada vsesplošen prijetno zamaknjen občutek. Po tem prispevku sem razmišljal katera pesem je tista, ki pri meni vzbuja nadpovprečno veliko pozitivnih občutkov in zakaj. Sem jo poslušal ob kakšnem zanimivem dogodku? V dobri družbi? Sam, v svoji misleno popolni izolaciji? Na mp3-ju ob spogledovanju s simpatično sopotnico na vlaku?

Natančno ne vem, zagotovo pa skoraj vse od naštetega doprinaša k še močnejšemu stanju sreče. No, in če se vrnem nazaj. Resnično močno sem razmišljal, katera pesem bi bila tista, ultimativno pozitivna, ki bi mi ne glede na razpoloženje, v misli priklicala lepe občutke.

Zavedam se, da zgolj ene vendarle, za katero bi zgoraj našteta vprašanja in odgovori veljali, vedno ni, zagotovo pa obstaja takšna, ki bo vedno dober, če ne najboljši približek temu.  

... who needs cocaine when you have ... in, kaj je vaša frekvenčno valovna droga?

You know, you know where you are with
You know where you are with
Floor collapsing
Floating, bouncing back
And one day....
I am going to grow wings
A chemical reaction
Hysterical and useless

...spet na začetku

Kako narediti uvod v novo leto? Od starega sem se uradno poslovil včeraj, zdaj pa je čas da nekako osmislim prvi pravi pripis letošnjega leta!
Naj začnem, da sem si zastavil tisoč in eno novoletno zaobljubo. No ena je tista prava, ostalih tisoč pa naj ji bo za vzpodbudo. Morda bo tako lažje. Sicer je ne bom izrekel na glas, ker bojda to prinaša nesrečo, ampak lahko izdam to ... to, da ne bo v zvezi z obetavno pevsko kariero, ki se mi je nasmihala v četrtem razredu. Obljubim!
Z vsakim stiskom črke na tipkovnici, mi tok misli odplava v lansko leto, in želim začeti s pisanjem o novoletni zabavi, pa darilih dedka Mraza, ter vsem, kar je povezano z laskim letom. Toda ne, ta pripis je namenjen dvatisočenajstemu. Letu zajca! Ki se seicer uradno začne šele 3. februrja, ampak recimo, da smo že v tem skakajočem se filingu, saj so prvi dnevi letošnjega leta še kako živčno obarvani. Ravno danes sem cel dan preživel v svojem najljubšem ljubljanskem kotičku, to je pritličje knjižnice Otona Župančiča in prav tako le s težka miselni tok in prste usmerjal v tisto stvar, zaradi katere sem se bil tja namenil, in sicer v pisanje diplomske naloge. Pa moram reči, da je kar steklo. Črko za črko polnim vrstice in strani in kaj kmalu bom z Yorkeovo pomočjo, spisal ta prekleti sestav in končal enega izmed svojih življenskih obdobij. Se je pa, če opažate, dva enajsto vsaj zame začelo sila emocionalno, saj po dooolgem času na blogu zopet popolnoma v ospredje postavljam sebe.
In ko smo že, zadnjih trideset vrstic, pri meni/sebi, naj povem, da me pa zimske cunje že prekleto motijo. Res orung! Ampak bojda pravi mraz šele prihaja, moje ustnice pa so že v stanju, kot bi se zadnji mesec potapljal pod zaledenela jezera in po prihodu iz vode odtekel še krog ali dva za dobro voljo. Na kratko, razpokane so, in ne, labela ne pomaga. Zebe me na vsakem koraku, in ne nisem premalo oblečen, eni pač nismo bili spočeti za nizke temperature, vse skupaj pa v smiselno celoto zimske idile zaokroži kadilski zakon, ki nas, uboge, muhi nič hudega hoteče, državljane, fašistično zapira izven meja svojih toplo ogrevanih ljubljanskih kavarn. Ne morem verjeti, da bo prvega marca že štiri leta od uveljavite zakona. So pa kar minila, kajne?
No sedaj bi bil pa že čas, da ali preneham z neumnimi monologi, ali pa da že naredim kar sem si v uvodu zadal. Nek smiselen uvod v leto 2011. Z depresivnimi Bright Eyes v ozadju bo sicer težko spisat kaj prav zelo pozitivnega, ampak kdo pa pravi, da je z negativnim kaj narobe? Tale stavek sicer nima prav smiselnega zaključka, "z negativnim kaj narobe"!? joj ...
Ne bi  rad pisal klasičnega voščila v stilu, da vam v različi alter ega DefDiv. želim bla bla bla, čeprov vseeno mslim, da po pol stranskem mono-emo uvodu, vseeno ne bilo čisto klasično voščilo. Tule pa res zaključim.

Tebi, ki je uspelo prebresti do dotične vrstice, mislim, da ne rabim podajati prav posebnega voščila, ker vidim, da je tvoja volja železna, vztrajnost in pogum pa na ravni enega in edinega Determinated Worker Intense Good Hard Terrific guy-a.

Ker sem se sam izpel, povedal pa popolnoma nič, ali pa po drugi strani veliko preveč za na splet in me bosta google in fb sedaj spretno izkoristila, zaključujem in dajem besedo, ne tipkovnice, tistim, za katere menim da bodo znala pozitivo veliko boljše prenesti na vas, kot pa, opažam, znam sam. 
 Še ironija dneva; v istem postu obregnem svoja negativna čustva ob zimo, ob enem pa vam navdušeno namenim komad deklic s Švedske ...

Clouds like bubbles in a sink touching my face 

Makes me forget how to think...

poln kurac

Jizah je v večini odlično povzel dogajanje slovenskega glasbenega kongresa v Cankarjevem domu ta teden. Dolg, a zanimiv in s konkretnimi podatki podprt komentar, ki pa ga zagotovo ne bo prebral nihče izmed tistih, ki bi si ga morda najbolj morali, se nahaja na njegovem novem blogu POLN KURAC.

Jebemtiš, da ne vem, če bi si želu za nagrado njihovo pasico oz banner, če je pa že promocijska slika tok slabo sphotoshopana da je obup...kak ti pol šele oglas nardijo :)

DOGodek za naše kožuščkarje

Ja, padu je prvi pasji koncert. Avantgardistka Laurie Anderson je kot prva, skomponirala 20 minutni koncert za naše (ok, bolj avstralske pa ne glede) štirinožčke. Dogajalo se je pred sydneysko opero, svoje lastnike pa je peljal poslušat koncert več kot tisoč kužetov.
Laurie, kdor je še ne pozna, pa v teh dneh pravkar izdaja svoj nov albumčič (Homeland), sedmi po vrsti, na katerem backvokale odpojeta tud bolj znana Anotny Hegarty in Lou Reed, ki je tud en od producentov ploščka.
Še štirje dokazi Sydneyskega pasjeglasbenega dneva, pa so tu.

Do kam sežemo?

Vas zanima kok klikov na dan ma vaš ali vaš favorite page, kok je vreden, statistika obiskov in še in še... websiteoutlook vam razkrije vse to v pičlih sekundah...zanimivo



PS:zanimiv je prikaz strani kot so Facebook, last.fm, twitter...
še sreča, da ne se ne da pogledat za tale blog :)

Oblaki

Tivoli, kak teden nazaj. Tisto prvo močno sonce letošnjega leta. Vonj po travi. Snežinke regratovih cvetov v zraku. Frederic Biegbeder - Windows on the world. Tišina. Neskončna modrina z belimi lisami. V krošnje ujeta igrivost, ujeta mladost. Pokončna drža. Strah pred njo. Samota. Oddih. Sam z njo.

pfej, prah s tipkovnice

Mal sem ga zapostavu. Blog. Sebe tud. Preveč delam zadnje čase, ampak se celotna stvar po jutrišnjem dnevu umiri. Hote ali ne. Mal mi preseda, da doma samo še spim. Pošten film sem nazadnje pogledu..hm...uf..hja v Kinoteki, že kr pošteno pred časom. Gledu sm Fellinijjev mojstrovino Amarcord, pa še to me je mogu zjebat g. Lapajne, ki je meu uvodno predavanje, ki je, seveda, trajalo ravno toliko časa, da nisem mogu ostat do konca filma, ker sm mogu tečt na zadnji vlak. Pa če to ni hudič pol pa ne vem... Za dobro knjigo tud že pošteno dolgo ni bilo parih uric, da bi se usedel in odplaval, nazadnje s Fight Clubom, Chucka Palahniuka (ki je by the way, še parkrat bolj impresiven kot film sam, ki pa ipak vemo da je masterpiece!). No ja, v tem vikendu se oddolžim predvsem sebi. Pošten film, in pa preposlušanje nove plate Niet, ki je tako glasno opevana vsepovsod, ampak po tistem kar sem slišu, zaenkrat še nisem najstniško navdušen. Opišem, ko jo absorbiram, če je za kaj. Še slike iz Amsterdama (nekakšno cenzurirano verzijo le teh) bom poskušu vreč tlelale gor, mogoče pa ravno z njimi pridobim kakšnega bralca več, da ne bo samo, pah...Sem tako ali tako že napisal, da si ti, blog, bolj prstorazgibalne in mislistresajoče narave, kot pa kakršnekoli bolj družbeno naravnane si le te. Če me, pa še kdo sem ter tja, kdaj kaj prebere, hja toliko bolje al kaj...
Kot sem že reku, mal človekajemajoči so zadnji tedni. Sicer v novi službi uživam tako pošteno, kot že dolgo dolgo ne. Kolektiv je super, sem ter tja včasih poči, kar seveda ni nobeno presenečenje, moram pa priznat, da se v generalnem mamo res fino. Ravno jutri se bojda zabavamo ob nekakšnih bolj eksotičnoerotičnih tematikah. Se puščam presenetiti. No, super novica ob užitkih v kolektivu in delu je, da se počasi a vztrajno pripravlja povsem nova oddaja, ki jo bo vodil Žirafin alterego, torej jaz sam. Bom natančnejši drugič, tokrat samo da izrazim začetno navdušenje.

Pa še čist mimogrede, ko sem se ravno spomnil...v petek se v Kinu Šiška obeta odličen koncert, še bolj odličnih Hercules and Love Affair. Bojda pošteno vredno ogleda!
Za filinig - hoptidihop

Impresivno ali ne tako zelo

Megagrupisti Them Crooked Vultures ponujajo svoj istoimenski prvenec za le 2.99 dolarja tule. Impresivno, ali zgolj zavedanje da izdelek ni nič kaj posebnega? Hm.. :)

TCV-MIND ERASER

PREKLETO VREDNO OGLEDA!

z znanjem proti bedakom

Še dobro, da je avtor te strani ostal anonimen.
Kako lahko sploh napišeš tako neumen naslov facebook strani. Ker ni dejansko le skrajno neumen, ampak ga je čist po pravici veliko težje prebrat, kot če bi bil napisan pravilno slovnično.
Ne bom sicer več smetil bloga, Z tovrstnimi cvetkami, ampak tej se nisem mogu upret.

PRIMAVERA??

Čim sem izustu, da je že pošteno na vidiku, me zabode v hrbet. Malodane dobesedno, z močjo vetra v zadnjih dneh, ki pa naj bi eskaliral do najvišje točke jutri čez dan. Izkoriščam še zadnje trenutke za voščilo vsem dekličem, mamicam, babicam, tetam, sosedam, sodelavkam in vsem, ki se počutijo kot ženske. Dons sta vam tud Marcel mlajši in gospa Godina, navrgla kar kopico pozitivnih besed in takšnih ali drugačnih znanstvenih dognanj. V današnji oddaji, je bla tud ena bojših kolumn, ki semjih slišal v zadnjem času, strani mladega, a še kako modrega, Večerovega novinarja Matije Stepisnika. Vsekakor vredno ogleda.
Link objavim, ko ga objavijo na rtv portalu (ažurnost pa taka!)

Kaj pijete?!

http://ninamvseeno.org/zdravje/e/izdelki_aditivi.aspx?group=pija%E8e

PRIMAVERA!!!

Ja, pomlad je pošteno na vidiku. Dokaz daje tud spodnja slika, kjer je razvidno, kako se fdv-jevske mravle skobacajo na plano, ko jih obsijejo prvi žarki...