vsi imamo kdaj takšno popoldne

Ker mi vreme in bolezensko stanje ne dopuščata ravno veliko možnosti za kreativno početje, ali pa, pa ga pač preprosto ne znam izkoristiti, sem se odločil spisati nekaj vrstic o ne sicer več ravno mladem, a zato toliko bolj zanimivem bandu. Ta kanadsko švicarska naveza dveh deklet in dveh fantov sliši na ime Peter Kernel. Zagotovo marsikomu že precej znano ime, če ne zaradi drugega pa zaradi njihove letošnje turneje z Wolf Parade, ki poteka ravno v tem času ko pišem dotične vrstice.
Popnoise zvok, ki je več kot očitno močno navdahnjen s strani Sonic Youth (v zadnjem času mi pod roke pride kar nekaj takšnih bandov), ampak nikoli ne zaide v tako močno eksperimentalne oz tako močno garažno obaravane noise vode. Odre so delili že s številnimi ljubljenci tudi med slovensko publiko (Why?, Sunset Rubdown, Mogwai, Boris, Gregor Samsa in kot že omenjeno, so trenutno na turneji z Wolf Parade). Spencer Krugovi fani gotovo pomnejo ime Peter Kernel, po promocijskem videu v katerem je nastopil Spencer in se trudil v polomljeni italijanščini privleči, zagotovo, kakšnega gledalca več. Film, IL POMERIGGIO NON SI SA MAI BENE COSA FARE (IN THE AFTERNOON ONE NEVER REALLY KNOWS WHAT TO DO), za katerega so Peter Kernel naredili tudi soundtrack, so ponujali v limited izdaji 50ih izvodov na njihovih koncertih. Do sedaj imajo "pod streho" en dolgometražni album How to Perform a Funeral (2008) in en EP The Ticket z lanskega leta.

No ja, že dolgo me ni nek band tako navdušil po prvih nekaj slišanjih kot Aris, Barbara, Dawis in Anita oz. Peter Kernel. Ravno zato nisem čakal do oktobra in jih uvrstil med "Too much volume",toda sem jim namenil kar povsem svoj post, se mi zdi da si ga zaslužijo.