Hranljiv zajtrk barvnih kapsul, gnilih igel, sveže stisnjenega pomarančenga soka z amfetamimi. Okusno kosilo zavito v folijo. Nepozabna družinska večerja, ki bi ostala v spominu zgolj zaradi jutranjih ostankov. Strah bi se bal človeka in ga spoštoval. Samoizbiris dostojanstven, poguba v kotu ob odprtih steklenicah, krvavem zapestju, gnilih zobeh in večno iskrico v očeh, časten odhod. Nič več pohlepnega pehanja za usodo, ki jo sami krojimo ravno toliko, da še ob ejakuaciji dvakrat pogledamo v roko, če je konec res tam. Diploma je ogib neizogibnemu ob dvojni dozi rjavega sladkorja. Sonce nikoli ne zaide, noči ne potrebujemo več. Tu smo zaradi sebe, tu smo da se v zadnjih izdihljaljih mirno poserjemo in stanje ovrednotimo kot zadovoljivo. No, pa se že izvijajo prvi pomladni cvetovi, opažam. ?
Ni komentarjev:
Objavite komentar