Coverji, priredbe, rimejki, adaptacije, ...

Pred časom je kolega Holo na svojem blogu pisal o "krajah", tribute vložkih in s tem povezanimi tegobami glasbenikov, ki se zavestno ali ne, poslužujejo tovrstnih "instrumentov". Medtem ko je mene, k pisanju dotičnih vrstic spodbudila krajša debata s kolegom o "kul" in malo manj "kul" coverjih kultnih pesmi. V kakšno globlje raziskovanje se sicer nisem spustil, sem pa malo pobrskal po svojem spominu, kateri so tisti coverji, ki so pustili trajnejši pečat. No, seveda ni šlo mimo vprašanja katera skupina je bila najbolj "preigrana" v svoji zgodovini. Seveda je bil odgovor relativno na dlani/spletu, saj so The Beatles ne le bend z največ tribute skupinami (mislim, da jih je ali bilo nekje čez dvajset), temveč tudi bend, katerega pesem je v samem vrhu po številu priredb.

Ker pa je tovrstne številke skorajda nemogoče voditi natančno, se osredotočam na povsem subjektiven izbor nekaj resničnih češnjevih, ki sem jih na poti glasbenega poslušanja ujel. Prav gotovo je Bowiejev Mož, ki je prodal svet in Nirvanin cover le tega, eden najbolj poznanih coverjev aktualnega časa, oz. še bolj zanimivo je to, da marsikdo dejansko ne ve, da v izvirniku pesem ni Nirvanina. Nad tem se je prepričal tudi David sam:  "kids that come up afterwards and say, 'It's cool you're doing a Nirvana song.' And I think, 'Fuck you, you little tosser!" :) 

Nirvana je poleg dobrih coverjev, sem ter tja zaigrala še kakšen dober lasten štiklc (:P), ki se dandanes še vedno rad prikrade na liste marsikaterega velikega izvajalca. Najverjetneje nikoli umrla pesem Smells like teen spirit je tako zaživela v verzijah Tori Amos, Pati Smith, Ukulele Ochestra, Pearl Jam in celo Miley Cyrus in Take That. Take that rockers!

Ko ravno govorimo o Smells like teen spirit, za katerega je znano, da je imel Kurt Cobain celo pomisleke ali ga sploh uvrstiti na Nevermind ali ne, kajti po njegovem je bila pesem prevelik "rip off" zvoka in stila Pixiesev, ki so bili Kurtu zelo všeč. In ko govorimo o Pixies, ne moremo mimo pesmi, ki je prav tako ena izmed himn kvalitetnega alternativnega rocka - Where is my mind. Svoje pečate so pesmi (in tudi drugim Pixiesovim) odtisnili tudi Placebo, Maxence Cyrin, James Blunt, Ok Go, KOL, Weezer ...

Zagotovo še ena v vrsti večkratnih zamenjav tistih, ki nis(m)o kultni fani, je pesem Hurt skupine Nine Inch Nails, ki jo je "za svojo" vzel tudi starosta folkrock glasbe Johnny Cash.

Klavirske verzije so prav gotovo ene pogostejših pri reanimiranju pesmi. Bob Dylan, prav tako avtor katerega pesmi so bile ničkolikokrat prirejene, sposojene in na novo uglasbene, s svojim Knocking on heavens door je znan primerek tega. Njegova Knocking on heavens door je zagotovo postala zaščitni znak vrtnic in pištol. Da niti ne izgubljam "črnila" o coverjih Avril Lavigne, Erica Claptona, Warrena Zevon in pobono. Toda meni najljubša, ne zgolj kot priredba te pesmi, toda ena izmed ljubših nasploh, je minimalistična klavirska verzija Antonyja Hegartyja (Antony and the Johnsons). Magično!

Še en v vrsti desetine priredb je kultni manchesterski kvartet osemdesetih The Smiths, ki ga prirejajo tako Dum Dum Girls, Noel Gallagher, TATU, Supergrass in najeverjetneje še marsikdo. Prav tako pa je pesem legendarnih The Smiths Handsome Devil v cover spremenil bend Parenthetical Girls, za katerega brezsramno trdim, da je eden mojih najljubših coverjev kar sem jih slišal. Repetativen, masten, ravno dovolj samosvoj da je drugačen, dovolj podoben da je bistvo ostalo. Fejst!

Coverjev je seveda nešteto, kot je opazno nisem izpostavil nobenega izmed "kultne" trojice (Beatles, Rolling Stones, Pink Floyd), je pa verzij mnogo, premnogo. Z veseljem si ogledam še kakšno zanimivo verzijo, ki sem jo sam spustil, jo popolnoma pozabil, ignoriral in še kaj, ki jo poznaš ti. Le pokomentiraj.