20. 2. 10

Mary and Max *****



Vem, že malce staro pa vseen več kot hudičevo priporočljiva animacija Mary & Max, izpod prstov oskarjevega nagrajenca za nabolši kratki animirani film Harvey Krumpet (ki je by the way totalno odličen, in vam bo usta in srce raztegnil v tako odobravanja široke nasmeške kot že marsikaj dolgo dolgo ne!), Adama Elliota. Po prvih treh kratkih animacijah (Uncle, Cousin, Brother-vse tri bolj osebnoizpovedne kar malce žalostne narave) in že omenjenem nagrajencu, pa je tu slabo leto star animiran celovečerec.
S sicer že prepoznavno animacijsko tehniko (plastelin in incamera snemanjem) ter relativno podobnimi si upodobitvami si likov, vas bo film vseeno očaral. Brez najmanjšega zadržka vseh pet, in še kaka po vrhu, zvezdic.
Priporočam pa pred ogledom mogoče ogled njegovih prejšnih del, da boste malo vpeljani v njegov stil in prepoznavno tehniko animacije. Klobuk dol Adam Elliot, klobuk dol!
Glasove za glavna junaka sta posodila predstavitve nepotrebna Philip Seymour Hoffman (Doubt, Big Lebowski, Magnolia, Synecdoce,New York...) in Toni Collette (Little Miss Sunshine, Šesti čut...)

16. 2. 10

DOBRO BRANJE

Če je kdo knjižni molj, mu bo tole spletno počivališče, GOODREADS , morda prinselo kakšen dodaten užitek... sicer pa stran deluje na že znanouporabnem principu strani kot sta lastfm in mog za glasbo ter imdb in auterus za filmofile.
Pač, če ste knjižni navdušenec, radi s kom o prebranem počvekate, izmenjate mnenje ali pa preprosto samo iščete priporočilo nekoga s podobnim okusom, je ta stran odlična. Zagotovo obstaja še kakšna ampak jaz trenutno uporabljam to, ker mi je povsem zadostna. Seveda je tako kot pri vseh ostalih štirih naštetih spet manjša ovira jezik, ki je kakopak angleški, ampak nič ne de.
Je pa za priporočila več kot izvrstna tud spletna različica Bukle, ki drugač izhaja vsak mesec v "analogni" obliki, ki pa je seveda še prijetnejša kot digitalna sestra. Seveda je bolj dostopna predvsem zaradi jezika, in ker bo z zagotovostjo tovrstno čtivo imela večina splošnih knjižnic v bližnji prihodnosti, v kolikor jih že ne poseduje.

Za slovo še ena za prijeten večer...

Kdo gleda koga?

Včasih, se slovenski medijski prostor zdi kot slab film, ki si v prvi vrsti ni znal izbrati niti žanra, v katerem bo tekel, kar ni vedno slabo, in se lahko izkaže za pravo malo poslastico. V kolikor režiser ve kam vse skupaj pelje. Vsebina je sicer napisana, pa je vseeno njeno rdečo nit nekdo spravil, v točko, ko niti njemu ni več bilo jasno kako bo stvar ponovno spravil na svoje mesto.

Začne se z akcijsko komedijo, ko sicer vemo, da je človeška morala v tako globokem dreku, da je niti sam On osebno, ne more več potegniti ven, ampak, da pa poleg tega ni več niti črhice samospoštovanja slehernega slovenclna (če se demografsko omejim, ne izključujem pa seveda tega pojava tudi izven meja mcChickena), si pa nismo misll. Najbrž. Vsebina se prelomi v trenutku neljubega dogodka, ki se zgodi v nekakšnem zaporedju, ženska-moški-dr.-bulmastifi-pizdarija, in preide v nekakšen surrealističen triler. Sedaj, ko bi po vsej akciji, dramatičnosti in nadrealni zamaknjenosti pričakovali junaka, ki bo z jajci pravega kmečkega fantiča in pogumom h-govohečega bivšega ministra, rešil celotno zadevo, v film vstopijo mediji. Ok, si rečeš. Bodo že ločili zrnje od plevela, a kaj ko nam v tem trenutku še ni jasno, da so le ti prišli plevel dodatno sadit in zalivat. Pizda, zgodba s skoraj epskim koncem šele prihaja do vrhunca. V scenariju so bili sicer pod opombami omenjeni, z pičlo drobnim tiskom, neki pojmi kot so "odpušanje proletariata", "ekološka kriza", "propad vrednost, dostojanjstva in morale", "kapitalizem,ki ni tako love story kot se zdi", "PRAVI problemi za razliko od populističnih (sj bi napisu puhlic ampak) pizdarij" ipd... Hja tuki se dramaturški presek zgodi, z žal presenečnejem ne le za gledalca ampak tudi režiserja/e, te epkse poslastice. Ah, jebeš kurčevo "krizo", jebeš desettisoče brezposelnih, jebeš orožarske pizdarije, jebeš cincarja princesko, jebeš RESNE probleme. Ja, ampak v kuri brez jajc, je bolj pomembno vse drugo kot to. Film je zdj treba nekako pripeljat do konca. Če se je že zajebov koncept, če se je že zajebal pri izbiri igralcev, če že junak ni to kar naj bi bil, pa naj bo še zgodba slaba, zdaj je stvari tako ali tako nesmiselno reševat. Bolje za glodat kost treh, nebodisigatreba nedolžnih mastifov, ki niso imeli možnosti izbire lasntika po lastni volji (diši po demokraciji?), kot pa se, sedaj, ko so gledalci že tako ali tako prevzeti nad efekti, ki so nam jih ponudili, očarani do adolescentnih orgazmov (vleče na pompozni Avatar?)

Kje v tem filmu, se zgodi dogodek, ko si gledalec reče NE in zahteva koncept, idejo, igarlce, realizacijo in režiserja, ki bo nudil užitek od začetka filma pa vse do nejgovega konca. Kje je trenutek, ko rečemo NE tej medijski nesnagi (pogled na najpomembnejše novice strani 24ur pove vse, samo kratek prelet oddaje svet, pove več o medijski kulturi, kot marsikatera knjiga, da niti ne začnem s Slovenskimi novicami, ki so leglo sramote slovenskega medija)? Kje je trenutek, ko odkorakamo iz dvorane, ker vemo, da si zaslužimo boljši film? Kje je trenutek, ko zahtevamo kvalitetno novinarstvo? Kje je trenutek, ko novinarstvo ni zgolj podjetništvo temveč je pomemben družbeni dejavnik v izobraževalni in kulturni sferi naroda? Kje je kdo, ki si še vedno upa trditi, da je hoolywood tisto sranje, ki ga gledamo mi in ne on nas?

Himna slovenskih medijev?
watch?v=RlQbYCkWEpc

Modern family ***

Nova Abc-jeva nadaljevanka, z novodobno družino v kateri istospolne družine, medgeneracijske in kultrune razlike niso ovira srečnega razmerja, kažejo oz se nasmehnejo vsakdanjim problemom in pokažejo, da družina nima bibličnih okvirjev. S stališča širjenja obzorij in razbijanja mitov ter predsodkov, je ideja časovno in idejno več kot na mestu.

Vendar pa relativno sveža nadaljevanka Modern Family, vse preveč poskuša z "the office" kamera workom in (pre)podobno situacijsko komiko (izpovedi pred kamero, background situacije...) prepričat publiko. Je pa tud res, da igralsko nadaljevanka ne more, niti ne seže blizu njenim pisarniških predhonicam, saj vse preveč situacij izpade naivno, nenaravno in preprost amatersko. Škoda, ker je ideja, ki bi si zaslužla boljšo realizacijo, že zarad svojga odličnega namena, pohvalna. Kul, pa čist nč več kot to.

Oskarji 82

Bližajo se "najprestižnejše" nagrade v filmski industriji.. Do podelitve je še nekaj časa (nedelja, 7.3.2010), ker so jo, podelitev namreč, prestavl zarad Olimpijskih iger v Vancuvru. Tud v lasten izbor niso več prepričani, saj se zgleda bojijo odščipa gledalcev na račun iger..shame on you Academy. Torej je še neki časa, da si ogledamo vse filme, ki se potegujejo za največjo nagrado, to je za najboljši film. Tokrat prvič izbor širši kar za štiri filme, iz dosedanjih petih predlaganih, jih je letos v konkurenci kar 9! Pa jebemtiš, da po teh, k sem jih pogledu zdej, vsi skupi niso za enga ornk. Pa pejmo po vrsti... Izbor, se bo širil iz dneva v dan, ker vsak dan pogledam kakšnega novega, in bom vse do podelitve podajal komenatrje...čeprov je zmagovalec na žalost že znan, lahko vseeno mal bolj kritično diskutiramo, v kolikor se vam zahoče...

Avatar (James Cameron)

Za moj okus je bil ta film eno veliko razočaranje. Pa se ne bom spuščal v neke specialne detajle, ker je blo o tem filmu napisano že vse in v vseh možnih oblikah. Za zgodbo vemo da je plagiat, za tehniko smo vidl da ni nič revolucionarnega in še vedno stojim za svojimi besedami ko rečem, da v kolikor bi bil LOTR narjen v 3D tehniki, poje avatar na ceeeli črti. V spektaklu, v efektih, v filingu, v vizualizaciji v revolucionarnosti, seveda in predvsem v zgodbi in še marsičem. Če se izrazim po štefančičevsko, PROTI!

Hurt Locker (Kathryn Bigelow)

Bivša ga.Cameron, s svojim protivojnim celovečercem sicer močno zaostaja po priljubljenosti za za svojim bivšim možem, a zagotovo povsem brez razloga, saj je film v mnogih pogledih prov fin. Ne bom napisu super, ker le to ni, je pa pokazala da ji sukanje premikajoče kamere vsekakor ni tuje. Sploh camerawork, je nasploh se mi zdi, najbolj navdušujoč del filma. Nekaj posrečenih close kadrov, slowmotion sekvenc in unstady kamera so film pošteno obogatil. Zgodba je sevede ameriška. Vedno je nekdo ki je "budala", ki, kot bi reku Thomas Craven, "nima kj zgubit". Adrenalisnki junky, klovn spektakla, klovn vojne. Ok, mora bit, zgleda. Američani majo radi heroje. Z manšim "dotikom" na karakterjih iz zgodbi, bi bil film prava mala poslastica. Všečno!

Up in the air (Jason Reitman)

Režiser zelo všečnih Juno in Thank you for smoking, tokrat spet v ospredje postavlja življenje ene osebe in vpliv le tega na njegove bližnje. Po javnem govorcu in najstniški nosečnici je tu še g.Bingham, velemojster odpuščanj, lovilec premium letalske vozovnice in šarmantnež v vseh pogledih. Do prihoda gdč Keener je najsuverenejša oseba ameriškega zračnega prostora. Pozor, ne govorimo o Top gunu, toda Clooney je vseeno nekakšen podjetniški Maverick. Pozablja pa, da živi v dobi interneta, dobi kjer si brez le tega, jamski človek. Mlada povzpetnica ga postavi na tla, a ga nazaj iz njih dviguje Alex. Alex, ki je dejansko Bingham, samo brez jajc in tistega med njima. Ameriško, na trenutke všečno, ne pusti pa trajnejšega vtisa. Thumb in the middle.

Inglorious Basterds (Quentin Tarantino)

Ko sem ga gledu prvič, sem bil navdušen. Ko sem ga gledu drugič, sem bil mal manj, ko pa sem ga gledu tretjič, sem bil navdušen samo še nad Waltzem. Tarantino v ne povsem bleščečem sijaju, a vseeno ostaja Tarantino tak kot ga poznamo. Grutesken, zabaven, posmehljiv, krut, resničen, tarantinovski. Če že ni naredil svoje največje mojstrovine, kot je to obljubljal, pa je vseeno pokazal, da se lahko povsem iskreno nasmejimo tudi nacizmu, pa če prav se to morda sliši nesramno in grozno. Toda to Tarantino je.Všečno, a nič več kot to.

An Education (Lone Scherfig)

Hja...mlada punca v konzervativni družini postindustrializacijskega angleškega predmestja, ki spozna samega princa na belem konju, nikoli ne prinaša gledanja, ne da bi si ob, sicer idiličnih prizorih večne romance, postavljali dvomljiva vprašanja. Sicer, v kolikor ste pogledali vsaj tri ali štiri podobne ljubezneske drame, odgovore nanje veste, a boste vseeno čakali na razplet. Morda bo tokrat drugače. Ni drugače. Še nikoli ni bilo drugače, tudi Izobrazba, vam ne bo razodela česa več o nepričakovanih koncih tovrstnega žanra. Ok, film je odigran relativno super, karakterji so spolirani in tud "odfohani" v nulo, tud okolje sedemdestih let se zdi pristno, ampak nekak, nekak ostaja slab priokus že videnega.

A serious man (Coen & Coen co.)

Bom začel tko, kot sem že nekam drugam pripisal. Film, v katerega se ali zaljubiš ali pa ne zdržiš niti do njegovega orgazmičnega konca. Najbrž že veste, kam po mojem okusu pes taco moli, film je čist preprosto povedan super. Na meji nadrealističnega z močnim pridihom naše vsakdanjosti, na meji živčnega zloma ob gledanju, na meji Brandta in Gopnika. Kako nas testira bog? Če res želite vedet vprašajte najbližjo verno sosedo, v kolikor pa hočete vidt kako je ko te "bog" jebe u glavo, pa glejte življenje Larry-a Gopnika. Film v svojem šarmu, ki se razteza od najbizarnejših družinskih dialogov, do povsem banalnih težav najstnikov, pa vse do resnega vprašanja identitete posameznika, popelje od solz nasmejanih oči, do nohgrizečih živčnih trenutkov posamičnih situacij. Film je daleč od najboljšega izdelka wonderbrotherjev, ampak je, zaenkrat, prekelto daleč najbolši v kategoriji nominirancev.










UP (Pixar-Disney; Pete Docter)
Še ena iz Pixarjeve hiperprodukcije, ki spet ni ne vem kako očarala. Na animacijskem delu je film daleč najmočnejši, kar pa se tiče dialogike in pa predvsem zgodbe, je zgodba povsem druga. Kliše za klišejem, zavito v neverending ameriški kontekst p(r)odajanja zgodbe, temelječ predvsem na ravni zadovoljevanja čim širšega spektra množič.
OK, gledljivo. Sigurno bi bila izkušnja še za odtenek boljša ob ogledu 3d različice, ampak bi nepotešenost ob absorbaciji celote ostala na nekakšnem podobnem nivoju.

Ljud pa mile cvetke pa žoga v glavo...

Predlog novega družinskega zakonika-thumb up! Poštena nadgradnja prejšnjega, 30let starega zakona, bo upajmo sprejeta čimprej, čeprav nekateri po sprejetju gorzijo celo z referendumom...ti šment!

Ko smo že pri grozečih, pa cvetkam, kot so zala Ljudmilčica, nov predlog ni po okusu. Saj ni v skladu z moralno nespornimi, čistimi, neoporečnimi in narodablagodejnimi rkc načeli. Verjamem predraga, da to ni v skladu z vašimi načeli, a kaj ko smo ljudje zgolj del narave, katerega del pa pa istospolno partnerstvo je, že vse od njenega samega izvora. Pah, kaj pa ti znanstveniki pravzaprav vedo, kdo bi jih rabil, ko pa imamo škofe in nuncije, ki posedujejo znanje, in resnico, ki je seveda zgolj in edinole ena! In enačenje homoseksualnosti z bihemijo ali celo zoofilijo, kot so to zapisali veliki pisci revije Ognjišče - strokovni članek!, je odraz dotične odprtosti, sprejemanja vseh bližnjih, ponudb topline in zavetja, sprejemanja in še bi lahko širokoustil na njihov račun.

Je bil pa ta vikend zagotov tud zanimiv iz še enga, za ljubitelje tehnike ali nogometa všečnega vidika, saj so v deželi tam zgoraj, Angliji, prvič predvajali nogometno tekmo v 3D različici... ''It's a moment of television history ... You'll see every shot, every tackle and every save in a way you've never seen before. I'm sure it will revolutionise the way we watch live sports.''

Ni se pa našu noben junak (vsaj na upload video kanalih ga ni blo zaznat), ki bi posnel prve odzive gledalcev, ki so gledal tekmo v teh relativno revolucionalnih spektrih. Škoda. PS: vragci so z lahkoto pometl sred Londona, ho ho in še ha.

top, wolkovi in sneg

Sem meu zdaj namen napisat neki malega o "briljatni" potezi ministrice Kresalove, ampak sem preveč razpizden in se bom rajš lotu prijetnejših tem in si odpočil živčke...

Pa o tem, da v Lj prihaja, že tretjič (Destroyer, Sunset Rubdown), Spencer Krug tokrat prvič z Wolf Parade, ker to najverjetnej večina že ve, tud ne bom...

Lahko pa kakšno o snegu... ti šment kaj ga je...za ene bolj, druge manj razveseljiv podatek, pa ne glede. Moji podložniki, kot rd okličem sočlane najboljšega društva te skromne galaksije, so se včeraj odpravil Pod peco, gradit dom samemu Kralju Matjažu. Ni še bolj izčrpnih poročil o njihovem uspehu, ampak ne dvomim vanj predvsem pa v, za njih, en prijten dan. Men so ga žal ustavile študijske obevznosti, tko da bom več, tako kot vi, izvedel preko slik..ko bodo. če so. pomojm. potrpežljivo.

Sherlock Holmes (Ritchie, 2009)**

Sem pričakoval več, ako sem odkrit. Pa sem drugač relativno Ritchijev fen, no ok fen...ga z veseljem pogledam ampak tale mi pa ni glih po godu. Ok Downey Jr. je res soliden, lahko rečem pošteno dobr, tud karakter Holmesa je dobr razvit. Ampak ne vem, neki manjka. Še zdj se ne morem znebit občutka da Alfie, ki se še vedno dobro pretvarja bit Jude Law, ne paše v ta film. No ne bom dolgovezu, najbolj me je razočarala zgodba. Osebno me ni pritegnila niti za odstotek in je bla predvidljiva ko sam vstali Lord Blackwood.

Ha! V dvojki naj bi Alfija zamenjal kar sam Brad Pitt (zaenkrat zgolj špekulacije), s karim pa sta z Ritchijem že sodelovala, v meni njegovem najljubšem zaenkrat. Kok in kaj je na tem, bomo vidl.

Začne se nekako takole...

Blogi so sicer že neki časa velik passe, ampak včasih je treba extra energijo nekak udejanjit. In ker je zunaj čiiist preveč snega, za kakršnokoli nesobno aktivnost, moj skromno majhni želodec pa je absorbiral že dva rdeča bika, moram nekaj na telesu pretegnit, pa četud so to samo prsti.

No ko sm že glih pri lenobi, ne morm, da ne bi šu mimo izpitnega obdobja in nekakšno z njim povezano, za odtenek manj dejavno učno vnemo. Ne bi vedu točno kter psihološki vzvod je kriv, ampak mislim, da nism edini ki se srečuje s tovrstno obliko boja. učiti ali biti? Al boje? Bljaah in prekleti posebni upravni postopki….koga zanima kako poteka davčni inšpekcijski nadzor? Si lahko mislim.

uu…zadnje dni tud delam neki… igram se nekega wannabe novinarja, ki ma željo tej mali kuri predstavt kk meni všečn bend. Mal niže objavljam dva posnetka, ki sta nastala v zadnjem tednu. En je bolj predstavitvene nravi, drugi bolj obveščevalne…

Kurc sj vem, da sta zaenkat še oba posnetka bl za en kurc, tuki cilam bl na vsebino njih, ampak oblubm da strmim, da se tud ta v prihodnje poprav.

Prvi iz Meze, kjer morm rečt, da sm biu sicer zadovoljen z nastopom ŠKM fantičev, ampak res pozitivno presenetl ta večer so me pa Grrizly Madams. Jebemti d prej še nism slišu za te fante, ampak ga šopirijo na odru vam povem… Code Inconnu..pah..žal mi je sam za njihov benz.

Drugi pa iz Litije, z Gutti. Mal starejši mladci so me že pred časom parkrat pozitivno presenetl na odru in majo res izdelano musko ni kej. Vejo kva hočjo, sicer je pot do tja prekleto počasna, kot sami pravjo, ampak ne glede…

Obeta se drug teden tud en zlo zanimiv intervju, ki, v kolikor bo realiziran, bo razveselil tud mene osebno, ker so fantje kr en moj ljubših slovenskih bendov.